V knjigi Vstajenje in večno življenje – od sedaj naprej naša resničnost; so opisana osnovna načela oživljenja ljudi ali materializacije, metode vstajenja ljudi in uporaba načel v vsakdnanjem življenju in tudi praktični primeri, ko je Gospod Grigorij Petrovich Grabovoj oživel ljudi.
Vstajenje bo postalo vsakdanja praksa nove dobe
Stvarnikova Znanja o večnem življenju v fizičnem telesu in ustvarjanja bilo kakšne materije na osnovi zavesti, so v naši duši. Tam so od nekdaj bila in bodo. Trenutno spijo. So v statiki. Naša zavest jih lahko obudi. Ali jih da v dinamiko, da preidejo v fizično resničnost v neskončnem prostranstvu. Je novo mišljenje o svetu, nas samih in delovanju v smeri ustvarjanja brez uničenja.
Uporabijo se v vsakdanjem življenju za večno in srečno življenje. V individualnosti in popolnem zdravju in svobodi. V duši je ljubezen do sebe – enako ljubezen do Boga.
Kaj je bistveno? Da razumemo, da ljudje, ki so odšli, niso zares odšli. Da se ne ukvarjamo z obujanjem fizičnega telesa ampak z informacijo osebnosti, ki ima tudi fizično telo na informaciji, upravljanje s časom in prostorom. Tu se delajo upravljanja na informaciji. To so koncentracije. Informacija ima obliko, svetlobo, lik, podobo človeka. Človek je vedno isti na informaciji pri Bogu, v Normi in popolnem zdravju. Bog daje nalogo, da pomagamo vsem v smeri življenja, oživljenja z ljubeznijo do ljudi in bližnjih. Daje človeku pravico do svobodnega življenja v svobodni volji.
Vsi pridejo nazaj zdravi. In da tam kjer so, si vedno želijo nazaj v življenje, v fizično resničnost. Vsak odhod pomeni kot neke vrste bolezen. Tako piše v knjigi.
Če mi ne verjamemo, ni mogoče. Naša zavest je potrebno, da se s tem uglasi. Imamo Zavest Stvarnika, ki ustvarja realnost pred nami. Vsi smo del kolektivne zavesti, kjer je tudi Stvarnikova Zavest. In v kolektivni zavesti je nastala faza večnega življenja. To je začelo. 🙂 To je pot v večni novi svet.
Težnja k večnemu življenju in nerazpadanju telesa to je razcvet človekovega obstajanja.
Božanska resničnost je razcvet človekovega obstajanja
Načelo božanske resničnosti je naravni razvoj človeka. Človek, ki je izbral večno življenje, se uči živeti večno in upravlja z zavestjo, duhom in dušo.
Potreben je razvoj v logiki mišljenja in zavesti ter narediti duh močan.
Strukturirana zavest ima Znanje Stvarnika
Strukturizacija zavesti je napredek v razvoju človeške družbe in človeka. Pot v Večnost v fizičnem telesu. Razvijamo logiko Mišljenja. Gremo na pot samouresničenja, samoregeneracije, samozbiranja lastnih razpršenih elementov zavesti. Učimo se delati kot ustvarja Stvarnik. Npr. Organizem samo raste. Rast je delo Stvarnika. Na poti samouresničitve imamo pozicijo Stvarnika, ko s spoznanjem načel in metod oživljenja ali materializacije razvijamo svoj duh in se znamo spojiti z Bogom, ki je vseprisoten. Cilj je biti v duhovnem razpoloženju in stanju uma, v natančnem upravljanju sistema Rešitve.
Metode oživljenja ljudi
Metode oživljenja ljudi so zasnovane na fundametnalnih zakonih Sveta. V njih je odraženo poimenovanje vloge zavesti v naših življenjih in kako se zavest lahko uporabi zaradi vstajenja. Primarno vlogo pri tem ima znanje o tem, da je življenje večno. In tudi na tem, da je duši vstajenca mogoče prenesti informacijo o vstajenju. In to se lahko naredi na mnogo načinov. Od vseh teh načinov jih je Grigorij Grabovoj izbral 50 in opisal v knjigi.
Razsvetljeni človek. Razsvetljenje
V knjigi je opisano;
Kaj pomeni razsvetljenje?
Razsvetljeni človek – to je tisti od katerega je svetloba duše vidna. To pomeni, da duša takega človeka ima svetlobo znanja, svetlobo prihodnosti, svetlobo ustvarjanja. Ko se govori o svetlobi, imamo v vidu ustvarjalne aspekte duše, njene orientacije k svetlobi.
Tako je razsvetljeni človek – tisti, ki nosi znanje ustvarjanja, znanje razvoja, znanje harmonije.
A razsvetljenje kot proces – to je duhovna rast, to je duhovni razvoj človeka, ki postane razsvetljen.
Metode in tehnike večnega življenja nas vodijo k strukturirani zavesti in razsvetljenju.