Odlomek iz knjige Pot v Večnost, avtorice Jelene Loginove
Od Boga dan – zgodba iz otroštva Grigorija Grabovoj
„Grigorij je rastel kot miren deček, nikoli ni na nikogar dvignil glasu, ni vpil, ni se tepel, bil je popolnoma zdrav. Po besedah njegove mame, on nikoli ni imel zdravstvene knjižice, nikoli ni od ničesar zbolel, ni prejel nobenega cepiva in nikoli ni bil pri zdravniku.
Ko je imel 5 let, so se starši odločili, da ga pokažejo enemu jasnovidnemu starcu, ki je živel v zaselku, 20 km stran od njih. Mama takole opiše dogodek: „ ko smo prišli v njegovo dvorišče, je nasproti prišel starčev sin in govoril, da nikogar več ne sprejme, ker ima 80 let in je slab. Mi smo se obrnili in hoteli oditi. Zaustavil nas je dedin glas in zahteval, da se mu pripelje ruski deček. Starši so ostali v dvorišču.Eno uro so čakali, da je Grigorij prišel od starca. Mama mu je rekla: Griša, kaj je delal s tabo? Nič, odgovori Grigorij. Padel je na kolena pred menoj, poljubil mi je roke, potem čelo in potem je celo uro molil. Deda je potem vstal, zopet poljubil roke, potem čelo in rekel, naj pridejo starši. Ko so starši prišli k njemu, jih je s svečanim tonom vprašal, ali vedo, da je njihov sin rojen od Boga? Mama je pokimala. Starec je nadaljeval “Vaš sin je od Boga začet deček in niti en las na glavi mu ne sme biti poškodovan. Pazite nanj kot na zenico očesa in nikomur ga več ne kažite. Deček ima izredno zdravje. Če se nekdo v življenju obsodi, da ga užali, bo prekletstvo padlo nanj na sedem kolen.“ S tem je glavna čuvarka Grigorija postala njegova babica, ki ga je povsod spremljala in vedno skrbela zanj.”